Vse od kamene dobe so bili psi del kolture severnih narodov. Eden najmočnejših in najstarejših predstavnikov vlečnih psov je ALJAŠKI MALAMUT.
Ugotavljajo, da so psi prišli v Severno Ameriko v zgodnji kameni dobi z ljudmi iz Evrope. Ime so dobili po inuitskem nomadskem plemenu MHALEMUT, ki je živelo ob reki Anvik na Aljaski. Njihov način življenja je zahteval močne pse, ki so vlekli vse imetje plemena. Hitrost pri tem ni bila potrebna, pomembna je bila moč. Tako je nastal pes s prvinsko močjo v bogatem kožuhu.
Med naseljevanjem Aljaske z belci, so malamute križali z znanimi pasjimi dirkači, zato je bila pasma pred izumrtjem. K sreči so ves čas posamezna eskimska plemena ohranjala svoje čiste pasje “tipe”.
Malimuti so bili od nekdaj navajeni živeti v kardelu in z ljudmi, zato se načeloma dobro razumejo z drugimi psi (agresiven in nestrpen pes ne more biti član vprege). Do ljudi so zvesti, prijazni in ljubeči, posebno do otrok. Radi so na prostem in uživajo v družbi ljudi. Namreč, če so osamljeni, so nemirni, tulijo, kopljejo luknje in radi pobegnejo.
So intelegentni in delovni, vendar hkrati zelo samovoljni psi. Potrebujejo zelo zgodnjo vzgojo, lastnika, ki bo “vodja kardela”, ter delo, s katerim jim zaposlimo telo in misli, kar ne bo težko, saj uživajo prav v vsem (šolanje, šport, igra, sprehodi, izleti,...) Njihov izgled mora biti močan in mišičast, kljub temu ne sme biti okoren.Porabijo polovico manj hrane kot drugi psi enake velikosti. So zelo čisti psi, brez značilnega pasjega vonja. Za kožuh skrbijo sami, podobno kot mačke. Dlako menjajo dvakrat letno, zakrat jih je potrebno vsakodnevno krtačiti, drugače zadostuje, da to storite enkrat tedensko. Večina psov te pasme ne laja, kjub temu se “oglašajo” s svojimi značilnimi glasovi. Zaradi nomadske preteklosti niso čuvaji. Vsivljivca prežene zgolj njihova velikost in volčji videz.
|
